The Story.

— based on a story by Senaid Begović

Once upon a time there was a princess. She was the most beautiful princess in all the kingdoms. Not only was she beautiful, but she was also smart and spent all of her time reading in the castle’s library.

When the time came, her father decided to find her a husband. He loved his daughter dearly and wanted her to be happy. So one day he asked her: ‘My dear, I want you to have everything you ever wanted. What kind of man do you want as your husband?’

She thought for a while. Then she said: ‘I don’t care for looks or quests or bravery. But what I desire is a clever man with wit and knowledge of the world. And who is smarter than the one who speaks the most languages of them all?’

The king was very satisfied with her answer. He sent word to all corners of the world, heralding that his daughter will marry the one man who can speak the most languages.
Many and more suitors came from all kingdoms. They were scholars and writers and poets and teachers and everything else.

There was a man who spoke 15 languages.

She wasn’t impressed.

Then came a man who spoke 45 languages. She still wasn’t impressed.

The men kept coming, and she refused them all.

Finally, one suitor remained. He was quiet with smart eyes, and he was handsome as well. It was rumored that he could be “the one”. He spoke 153 languages fluently . 153! For the princess, it was love at first sight. He told her about his travels and she told him about her books. They talked for three days straight. On the fourth day, he asked her for her hand in marriage.

She said: ‘No.’

She told him: ‘There are thousands and thousands of languages in the world and I want them all! You’re not enough!’

Hurt and confused, he stood up while his body filled with rage. In a single moment of madness he took a knife…

…and cut off her tongue.

That is how the princess finally learned that the first and last language of the world will always be – silence.

vmesna.

kr na faks. že spet. in to kr v ljubljani. čeprov sm skooz govorila, da ne več in da sam še diplomiram in da ne. ne grem. mogoče v tujino. ampak tuki ne. no ja..
potem, ko razmisliš, da službe (še) ni, pa tudi če je, je dandanes preko študenta, pač moraš neki ukrent. očitno rabiš status, pejt nazaj na faks. (don’t get me wrong, nič nimam proti študentskemu delu. brez njega bi lahko spakirala že leta nazaj in se skrila materi pod krilo. ne, ne bi šlo.)
očitno sm padla v to, post-diplomsko depresijo. diplomiral si, kaj pa zdaj? pošiljat prošnje in upat na najbolš. pa it še mal na faks.
zraven se mi vrti ta komad:


appropriate, don’t you think?

no, pa sej ni vse tko sivo.

1. dobila sem mesto v ateljeju in v sredo se Robert (šivalni stroj, op.a.), vse krpice, fršlusi in cvirni selijo v tobačno. mislim, da jim bo pri tininih žagah in deskah ful lepo. pa men tud. pa še bliz faksa je. (danes kr skos neki o tem faksu…)

2. projektov ful. fotke za obdelat, materi predelat oblačila, plani za nove majice, torbe in etuije, darila za rojstne dni, pinhole kamerce, tiskanje itd. ni da ni.

3. sicer že stara stvar, but it makes me very happy:
na Model Group-u so na Larinem profilu objavili moje fotke!

aja, če pa kdo rabi kakšna manjša šiviljska popravila, let me know! nardim skor đabe;)

lepo bodte,

a*

Barvna blokada.

Colour blocking je v osnovi modni trend.  V moji diplomski predstavljen malo drugače – s projekcijami.

Ja, ratal je. Oddala sm diplomsko. Končno 😀

Obleke: Katja Kuhar, Eva Jančar Kalan in Ema Salčinovič
Model: Lara U. (Model Group)
Frizura: Saška Zrimšek
MUA: Urša Vrbančič
Somentor, asistent, podpornik in še kej: Uroš Abram

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Image

Zdej pa..v lov za službo. Če kdo kej ve, please let me know.

lepo bodte, a.

black.

3je meseci dela so se zaključili v ponedeljek z otvoritvijo razstave Pavla Semjonova v galeriji Kapelica. Razstava je odprta do sobote, 13.2., med 12. in 21. uro.  Vredno ogleda;)

This slideshow requires JavaScript.

Vsi člani OOSM se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali in vložili svoj čas za realizacijo tega projekta. Večno bomo hvaležni:)!

eps.

Ne odpirat eps-jev v Preview-u. Vsaj ne 160 naenkrat. Se ti lahko zgodi tole:

drugače so tele fotke del enega meni ljubših projektov, ki smo ga ustvarile tekoma našega študija na ntf-ju. Rezultat:

face/off
Ne pozabit: 7.2. ob 19. uri bo v galeriji Kapelica (Kersnikova 4, ŠOU stavba) otvoritev razstave Pavla Semjonova v organizaciji Študentskega društva za oblikovanje, organizacijo in spodbujanje mecenstva. Vredno ogleda! (+vstop je prost;))

Vidmo v ponedeljk! Lepo bodte,

a*

dež.

Obožujem dež. Sploh, ko greš z žura domov in s tebe opere vse.
Karkoli slabega, neverjetnega, nevzdržnega.

Samo ti & dež.

vzgojna…

pred par urami sm pršla iz koncerta Killersov, ki je biu btw odličen & so tko v mojih očeh še višje, kot so bli prej… me je pa čist razočaral folk tam…tko da ena vzgojna o obnašanju na koncertih…

1. če ne maraš dotične muzike/benda na odru, ne stoj v 1-10 vrsti – pritožuješ se lahko tudi zadaj in tako omogočiš drugim okoli sebe, da uživajo (+ kolega, katermu se pritožuješ, te bo zadej boljš slišu)

2. na koncert prideš pred začetkom koncerta in si poiščeš prostor ter tam ostaneš – NE rineš se pred druge med koncertom in jih odrivaš itd… nism js kriva, da ne znaš pridet pravočasno

3. med koncertov NE iščeš svojih prijateljev – če jih do takrat nisi našu, lahko tud sam uživaš v koncertu, če ti pa ni do te glasbe, pa sploh nimaš kej tam počet

4. čeprow si dubu karto zastonj, to še ne pomeni, da MORAŠ stat v prvi vrsti…-sploh pa nimaš kej počet tam, če ti ne dogaja in stojiš kot lipov bog – prve vrste so namenjene fanom (tud med tistimi so, ki smo dobil karte zastonj) in folku, ki se sprosti, poje, pleše in hoče na polno uživat v koncertu

5. tistih 20 cm, ki ločujejo mene in bitje, ki stoji prem mano, definitivno ni namenjeno temu, da se ti postaviš vmes

sam par osnovnih..:)

mal mi je žal, da si karte nism kupila, saj je biu v prvem prostoru (torej tam, kamor so smeli samo tisti s kupljenimi kartami (hate mobitel for that!)) ful boljše vzdušje…al sm mela pa sam js tako nesrečo, da sm stala med samim bednim folkom…

za konc pa : killers (itq)->

tle je brandon še mal mlečen, ampak je meu prow-he has potential;)

še en (just love this version)

lahko noč & sladke sanje,

a*

polnjeni paradižniki..

heh, dns se je domača šefica kuhinje odločila, da mi prepusti to posvečeno opravilo…na moje veliko veselje!:) zadne cajte (beri: kar so se podražal boni) vse več časa posvečam tud naši mejhni kuhnci v študentu, pa pravjo cimre de se kr obnesem.. edin kar mi manjka, je pečica.. tko da sm priložnost izkoristla doma. že dalj časa sanjam o pripravi polnjenih & gratiniranih bučk, ampak na raki jih itak(!) nimajo, zato je njihovo vlogo prevzel paradižnik.

Sestavine (za cca 4 osebe):
4je večji paradižniki
1 paprika
čebula, česen
mleto meso (tolk, kukr ga rabiš makaronflajš;))
maslo
sir
začimbe (po želji)

v ponvi segreješ olivno olje, dodaš sesekljano čebulo in česen, počakaš da dobi lepo zlato barvo, dodaš meso in ga prepražiš. vmes opereš paradižnike, jim odstraniš vrh in jih izdolbeš (zavržeš le tekočino, mesa pa ne!). narežeš papriko in jo skupaj z ostanki paradižnika vržeš v mikser. to maso začiniš (sladkor, sol, poper, bazilika,..). del porabiš tako, da jo priliješ k mletem mesu, le-temu dodaš še paradižnikovo mezgo/pelate in začiniš po okusu (sol, peteršilj, curry/čili/poper, anything goes). s to omako napolniš paradižnike in jih postaviš v ognjevarno posodo (ne preveč skupaj), na vrh vsakega dodaš košček masla, da se zadeva lepo zapeče. dno posode zapolniš s preostalo paradižnikovo maso, zmešano z mesno omako. postaviš v pečico ogreto na 200 stopinj, pečeš cca 20 minut (odvisno od velikosti paradižnikov). po želji malo pred koncem pečenja čez naribaš sir (preferably parmezan). zraven po želji postrežeš krompir ali testenine, je pa tud čist dobr kot samostojna jed-skleda solate zravn in nimaš boljšga;)

voila..žal mi jih ni ratal slikat…so bli predobri;) – je pa tlele ena simbolična:

polnjen paradižnik s kuskusom
pa dober tek;)

a*

prihajajoči teden…

čist na hitr:

ponedeljek, 16.2.: Izbor slovenskih animiranih filmov @ Kinoteka, 18.00 + slovenski sodobni film Za konec časa @ Kinoteka, 20.00

sreda, 18.2. : Islands, We Can’t Sleep at Night @ SubSub, 21.00   (indie, dobra muzika, priporočam ogled)
Terrafolk+Simbolični orkester @ Menza pri koritu, 22.00 (koncert ob 10-letnici)

petek, 20.2.: David Morales @ Samsara – Maribor (house)
Agenda: Groovearbano @ SubSub (disco, soul, electro)
Elvis Jackson @ LokalPatriot – NM
Balkan Ceki @ Gala Hala , 23.00 (Bijelo dugme, Prljavo kazalište, Pankrti, Psihomodo pop…u get the idea)

14.2.-22.2. : Zavod EnKnap predstavlja Romeo in publika – predstava o gledališču, o njegovem začetku in koncu, o performerju in gledalcu ter o njunem srečevanju – o možnosti in nemožnosti tega srečanja, ki je gledališče. (več : http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=3&c_id=45975 )

+v kinu je trenutno par dobrih filmov: Sto žebljev, Ljubezen in drugi zločini (+predfilm Čikorija an’ Kafe), Inju, zver v senci @ Kinodvor; Boy in stripped pyjamas, Frost Nixon, Revolutionary Road, Dvom @ Kolosej; Lakota (najboljši film Liffe-a), Valček z Baširjem @ Kinoklub Vič

+ priporočam: Slumdog Millionaire in The Curious Case of Benjamin Button (kej več o tem v kšnem drugem postu)

+video:

John Butler Trio-good Excuse

bodite v cvetju, A*